Območje razširjenosti

Čeprav so predstavniki rodu znani že več kot stoletje, so jih šele leta 2016, z uporabo molekulskih pristopov in klasične morfologije, prepoznali kot ločen in neodvisen rod podzemeljskih hroščev. Vse dotlej so jih obravnavali znotraj vrstno najpestrejšega rodu jugovzhodnega Dinaridov, rodu Anthroherpon.

Šest vrst rodu Graciliella je po izgledu zelo podobnih severozahodnodinarskemu drobnovratniku (rod Leptodirus). Imajo izjemno dolge in ozke “vratove” (1. člen oprsja) in kroglaste zadke na račun napihnjenih pokrovk. Zelo verjeten razlog za morfološko podobnost so podobne razmere v življenjskih okoljih obeh omenjenih rodov.

Pojav, v katerem nesorodni organizmi podobno izgledajo, se vedejo ali imajo podobne fiziološke prilagoditve, imenujemo konvergenca ali vzporedna evolucija. Konvergence so pogoste v ekstremnih življenjskih okoljih, npr. puščavah, ledeniških in globokomorskih območjih, ipd., torej tudi v podzemlju.

Zanimivo je tudi, da prav omenjena rodova predstavljata morfološko najbolj spremenjeno obliko znotraj družine zemljarjev (Leiodidae). Medtem, ko so bili skupni predniki zemljarjev  le mm veliki polkroglasti hroščki, ki so zelo verjetno živeli v prsti, so predstavniki obeh rodov lahko veliki vse do 9 mm in sodijo med največje podzemeljske hrošče Dinaridov.