JAMSKA PIJAVKA

Cinque Terre

Znanstveno ime: Dina sp. n.

Avtor in leto opisa: nova vrsta, ki še ni opisana

Družina: Erpobdellidae (gladkogrle pijavke)

Podrazred: Hirudinea (pijavke)

Deblo: Annelida (kolobarniki)

Območje razširjenosti


Ob omembi pijavk večino ljudi spreleti srh ob misli na velike, črvaste živali, polne pravkar posesane krvi. Vendar niso vse pijavke krvosese, nekatere so tudi aktivni plenilci ali pa mrhovinarji. Na površju je plenilska večina gladkogrlih pijavk (družina Erpobdellidae) iz reda nerilčastih pijavk (Arynchobdellida), njihov glavni plen pa v vodi predstavljajo ličinke žuželk.

V jamah Dinarskega krasa prebivajo številne jamske vrste gladkogrlih pijavk, ki se prehranjujejo z manjšimi jamskimi nevretenčarji. Te zaznajo v različnih podzemeljskih vodnih telesih ali med pednjanjem po vlažnih jamskih stenah. Ko plen najdejo, se bliskovito ovijejo okoli njega in ga nato počasi, kot »špaget«, vsesajo.

V globokih jamah Velebita pa so našli pijavko vrste Croatobranchus mestrovi, ki ima prav posebno obliko telesa. Vzdolž telesa so namreč številni izrastki katerih funkcija še ni znana. Nedavno smo po obliki posebno jamsko pijavko našli tudi v Sloveniji, in sicer v najglobljem breznu na Dolenjskem, v jami Čaganki na Poljanski gori. Pijavka je pol svetla – pol siva, ob sprednjem prisesku pa ima štiri izrastke.